Ste mislili, da o .SI domeni veste vse?

Spletnih strani, ki imajo slovensko nacionalno končnico .SI, je trenutno (maj 2017) približno 124.000. To so strani, ki so namenjene uporabnikom iz Slovenije oziroma tistim, ki govorijo slovenski jezik, niso pa nujno tudi v lasti slovenskih podjetij in posameznikov. Domeno s končnico .SI lahko namreč registrira vsakdo – tako kot lahko tudi Slovenci registriramo imena spletnih strani z generičnimi ali drugimi domenami, torej tistimi, ki so prilagojene tujim trgom, globalno usmerjene, eksotične, zanimive …

Kdaj je nastala domena .SI?

Kljub temu, da nas večina takrat še niti računalnika ni imela, kaj šele internet, so bile prve spletne strani slovenskih podjetij in organizacij registrirane še pred osamosvojitvijo Slovenije. Univerza v Ljubljani ter Univerza v Mariboru, Hermes, Pasadena, Arnes in še nekaj drugih je svojo spletno stran imelo že v času, ko je bila v uporabi še končnica .YU.

Domena .YU

Ko je postala Slovenija samostojna, je bil potreben prenos. Sicer je bilo želeno, da bi imeli kot država spletno končnico .SL, vendar ni šlo – enako kot pri avtomobilski oznaki je namreč ta že pripadala državi Sierra Leone. Leta 1992 smo tako dobili končnico .SI, na katero so se prestavile tudi že obstoječe slovenske spletne strani.

.SI samo za posel?

Danes lahko domeno registrira prav vsakdo, vendar je to mogoče šele od leta 2005. Do takrat so bila pravila na nek način diskriminatorna: domeno s spletno končnico .SI so lahko registrirale samo organizacije in podjetja, torej pravne osebe. Kdor je že pred tem pisal spletni dnevnik kot fizična oseba, se je torej moral zadovoljiti z objavljanjem znotraj blogerskih skupin ali kot pisec na poddomeni drugega lastnika, sicer pa je moral registrirati podjetje.

Glede na to, da se je takrat velik razmah spleta pri nas šele pričenjal, gotovo ni bilo veliko tistih, ki so se odločili za registracijo zgolj zato, da bi lahko imeli spletno stran. Nenazadnje ni nihče slutil, koliko denarja se bo že desetletje kasneje obrnilo prek spleta.

Koliko znakov je na voljo?

63 znakovVečina nas je mnenja, da mora imeti ime pred končnico vsaj tri znake in največ 63. Ne drži. Že od leta 1992 smo imeli domeno z zgolj dvema znakoma (ki.si), saj se je ta prenesla kot dvoznačna že iz skupne .yu. Sicer pa je od leta 2010 mogoče spet registrirati domene, ki imajo samo dva znaka.

Tudi največja dolžina 63 znakov in končnica ni veljala od nekdaj – do leta 2001 je bila dovoljena dolžina le 24.

Domena naj se plača!

Do leta 2005 so bile domene s končnico .si brezplačne. Delno zato, ker je bilo zaželeno, da se podjetja usmerjajo v nov medij in sledijo trendom ter razvoju, delno zato, ker je bilo slovenskih spletnih strani resnično malo. Z ničle v letu 1992 pa je število .SI domen v letu 2005 že zraslo na 25.000, zato je bilo jasno, da bo treba poskrbeti za pokrivanje stroškov tudi s strani posameznih lastnikov domen. Ravno pravi čas, kajti še deset let kasneje je bilo .SI domen že 120.000.

Šumniki? Le kdo jih je hotel?

Črke s strešicami so posebnost naše (in nekaterih drugih) abeced in sprva niso bile vključene v spletni svet. Svoje pravice so šumniki dobili šele leta 2010. Od takrat lahko izberete ime domene .si tudi z vključenimi šumniki, vendar je treba priznati, da ti niso najbolj priljubljeni. Do 2010 smo se namreč že vsi navadili, da na spletu nimamo strešic, poleg tega pa te predstavljajo tudi druge ovire – na primer pri pošiljanju in prejemanju e-pošte.

Zaenkrat še ni komentarjev.

Objavi komentar